2019

Tile prvi januarski dnevi so pravšnji tudi za malo statistike o letu, ki je pravkar minilo.

Najprej o najlepšem. V lanskem letu smo bili na dveh potepanjih. Med prvomajskimi počitnicami na Korziki in julija na Siciliji. V začetku maja je bilo na Korziki precej mraz, v hribih pa celo sneg. V spominu nam bo ostala predvsem predstava delfinov, ki so spremljali naš čoln, pa pujski, ki so ležali ob cesti.

Na Siciliji je bilo vroče. Malo smo potovali, malo plavali. Največje doživetje je bila gotovo Etna. Še vedno pa ne moremo pozabiti limon in pomaranč, ki so visele z dreves.

Veliko časa sem porabila na vrtu, čeprav o tem bolj malo pišem. Včasih se mi zdi, da bi se iz sezono v sezono preveč ponavljala, spet drugič razmišljam, da je tudi na vrtu vedno kaj novega, novi pridelki, drugačne razmere, iskanje novih rešitev. Tudi lani sem se trudila s sadikami, sejala, okopavala in pleta. Poleg ostalega, smo imeli več kot petdeset sadik paradižnikov.

Medtem, ko sem se jaz trudila na vrtu, se je naša punca trudila z maturo. Oktobra je postala študentka in odšla v Ljubljano, na kar je tako zelo čakala. Sedaj imamo dva študenta, doma sva večinoma sama s tamalim. Mogoče se mi zaradi tega letos zdijo prazniki lepi predvsem zato, ker smo vsi skupaj.

Doma, z mojimi mulci se je precej dogajalo. Prihodi in odhodi, kupi cunj, ki jih je treba takoj oprati, izpiti, Erasmus, potovanje, novi prijatelji, smeh in solze in veliko čustev. Včasih je bilo naporno, vendar tudi polno tistih lepih trenutkov, za katere sem hvaležna.

Spletla sem en pulover, dve kapi in nakvačkala en namizni tekač, za katerega sem dobila že nekaj vprašanj glede vzorca. Ker me je kvačkati naučila mama kot majhno punčko, imam kar nekaj problemov z poimenovanjem zank. Obljubim, da se bom potrudila in vzorec čimprej objavila. 

Dolgo časa sem razmišljala, ali naj sploh napišem, da včasih tudi, kaj naslikam. Vedno znova razmišljam, da nisem dovolj dobra, da je moje packanje nezanimivo in da o tem mojem zapravljanju časa sploh ni vredno govoriti. Poleti pa sem se opogumila. Tudi to sem jaz. Lani sem naslikala štiri slike in jih objavila na blogu.

Moj blog ima vedno več obiskovalcev, čeprav le redki komentirajo objave. Najbolj brani objavi odkar pišem blog sta kisanje zelja in ognjičevo, sivkino in kamilično mazilo. Daleč največkrat pa me obiščejo bralci iz Norveške.

Na leto 2019 se bom z veseljem spomnila. Kaj pa nam bo prineslo novo?