potepanje po Korziki, od Bastie do Bonifacia

Razmišljali smo o več krajih, kam bi šli za prvomajske. Na koncu je odločila vremenska napoved. Gremo nekam, kjer je sonce in šli smo na Korziko. Otok ima hribe, morje, čudovite skale in peščene plaže. 

Šla sva midva s tamalim, avtom in šotorom. Trajekt za Korziko je potrebno rezervirati vnaprej, iskanje prevoza v zadnjih trenutkih ni najbolj ugodno. 

Korzika je med Slovenci priljubljena destinacija, kar je potrdilo veliko število avtomobilov s slovensko registracijo, ki so v Livornu čakali na trajekt. Vožnja s trajektom traja štiri ure. Mali je mučil moj mobi, midva pa sva se pogovarjala. 

Ko prispeš na Korziko, kmalu opaziš prestreljene prometne znake z dvojezičnimi napisi: v francoščini in korziščini. Napis v francoščini je navadno prečrtan. Povsod po otoku so zastavice in znaki z glavo črnega Mavra, simbol upora Korzičanov.

 Kmalu smo tudi ugotovili, da je njihovo pivo Pietra.

Prvi dan smo jo mahnili po vzhodnem delu otoka proti jugu. Ob reki Solenzara smo se povzpeli do prelaza Col de Bavella in opazovali nekdanje pastirske vasi in čudovito naravo.

Nato pa proti Zonzi in peš do slapa Cascade Piscia di Gallo. Čudovita narava, tolmunčki in na koncu 60 m visok slap. Do slapa vodi lepo urejena stezica, zadnji del poti pa zahteva malo plezanja. Ravno prav za našega tamalega. 

 

Večinoma smo spali v kampih, v avtu ali šotoru. Kampi na Korziki nimajo wi-fi-ja, ali pa ga je potrebno posebej doplačati. Se pa wi-fi dobi v gostilnah, kjer ga "postrežejo" skupaj s kavo. Zvečer je pihal močan veter, zato smo prespali v bungalovu pri Bonifaciu na jugu otoka in opazovali mesto v večerni svetlobi.

Naslednji dan se zaradi vetra nismo odločili za izlet z ladjico, smo se pa potepali po bližnjih skalah in občudovali razgled na staro mesto, ki smo ga tudi raziskali in se po 187 stopnicami izklesanimi v skalo spustili do morja.