Kamilično mazilo

Junij je mesec, ko cvetijo kamilice. Kamilice so drobne rožce z veliko močjo. Že ko sem bila majhna, mi je mama vedno, ko sem zbolela, skuhala kamilični čaj. Tega še vedno rada skuham. Ko me boli trebuh, ko sem prehlajena in kar tako, ker človeku poboža dušo, ko ga pije.

Pri nas smo jih nekaj nabrali in posušili za čaj. Naredila sem tudi kamilično mazilo. Zanj potrebujemo:

- 0,5 dcl bio olivnega olja

- kamilice

- 5 do 6 g čebeljega voska.

Kamilice naberem in sušim dan ali dva, da malo ovenejo. Dam jih v lonček in dolijem olje. Čisto počasi, tako da je med kamilicami čim manj zračnih mehurčkov. Lonček pustim tri do štiri tedne v toplem prostoru, vendar ne na soncu. Vsake par dni kamilice premešam ali pretresem. Po tem času olje odcedim in na koncu iztisnem še skozi gazo. Tiste zadnje kapljice so najbolj dragocene. V olje dodam nariban čebelji vosek. Nato to olje segrevam v parni kopeli in ga občasno premešam. Ko se vosek raztopi, mazilo vlijem v čiste kozarčke.

Uporabljam ga za roke. Človek kar verjeti ne more, kako takšno mazilo lahko pomaga koži.

Na enak način lahko naredimo tudi druga mazila. Sicer sem o tem že pisala. 

Kamilice so tudi zelo skromne rožice. Nikoli jih ne sejem, vedno zrastejo same in vedno čudovito cvetijo. Samo nikoli ne poberem čisto vseh. Vedno kakšno pustim, da se zaseje za naslednje leto. Kamilice pa vedno znova hvaležno cvetijo.