Rab

Par dni na morju konec junija smo namenili kolesarjenju, pa plavanju... pa na najvišji vrh Raba naj bi šli, a smo se ušteli. Vreme je bilo precej deževno in vetrovno, dopust smo skrajšali in kar nekaj časa preživeli v šotoru ob kartanju in neskončni debati z našo najstnico. To zadnje je bilo res naporno. Ni kaj, nekatere stvari v življenju se pač lahko naučimo samo tako, da jih preizkusimo. Sama sem bila popolnoma enaka. Včasih se je čisto enostavnih stvari zelo težko naučiti. Na primer, da prešteješ do deset, preden izrečeš kaj, ki bi jih kasneje najraje izbrisal. Ali vsaj do pet, tri... Po drugi strani pa se učim tudi sama. Pride trenutek, ko je treba svojemu otroku dovoliti samostojnost. Tako pač je. Res pa je tudi, da imamo mame neskončno rade svoje otroke, tudi, ko se z njimi ne strinjamo.

Na Rabu najdemo ostanke iz rimske dobe, na otoku je bilo koncentracijsko taborišče, samostan sv. Eufemije,... Otok ima veliko lepih plaž, gozdnat predel, kjer živijo jeleni.. in predvsem veliko lepih poti za kolesarjenje. Vzponi niso hudi, otok je ravno prav velik in narava je čudovita. Raj za kolesarjenje.