Škrbina

Danes smo se odločili, da gremo nekam čisto blizu, saj imamo hribe dobesedno pred nosom. Najprej smo šli do planine Razor, nato do Škrbine. Nekaj kar bo zmogel tudi naš desetletnik. Takšno razmišljanje je bila huda napaka. Mali je nesel nahrbtnik in predirjal celo pot. Ko ne moreš več hoditi, pa malo tečeš. Logično, ne. A kaj ko zdaj mene vse boli, mali pa še vedo nori.

Dan je bil krasen. Ob poti, sploh blizu planine Razor cveti ogromno rož, pot vodi mimo velikih sten z žlebički, po gozdu, po trati in po melišču. Videli smo tudi ostanke snega, na Škrbini pa smo bili nagrajeni z razgledom na tolminsko in bohinjsko stran. Do Vrha nad Škrbino je še približno pol ure zahtevnejše poti. To smo pustili za kdaj drugič.