sreda, 17. avgust 2016

včerajšnji dan na Krnu

Krn mi je od nekdaj pri srcu, ker je pot malo daljša in je potrebno zjutraj vstati in sonce vzide, ko si že na sredini hriba in takrat ugotoviš, da tam nisi sam.
 Ker si 2245 m nad morjem
in ker se pogosto čez Krn vali megla, čisto blizu tebe
 
in ker je božanski razgled na Krnsko jezero
in na številne hribe, ki so videti tako modri in tako daleč
in ker je veliko drobnih stvari, ki jih moram pogledati čisto od blizu.
 Z vrha Krna sva jo mahnila proti jezeru v Lužnici, še zadnjikrat pogledala proti koči
šla mimo ovčk
 po zanimivi dolini med skalnatimi vrhovi
 in prispela do majčkenega jezerca.
Čeprav sem bila že nekajkrat na vrhu, me Krn vedno znova očara.

1 komentar:

  1. Uau, kapo dol. Planinstvo mi je silno všeč, ampak se ne spravim iz postelje dovolj zgodaj... in absolutno spoštujem tiste, ki vstanejo poleti ob budilki in gredo v hrib... bravo

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar.