potepanje po Korziki, od Ajaccia do Porta

Odpravili smo se proti zahodu, počasi, z vmesnimi postanki, na primer v Sartenah. Ajaccio je največje mesto na otoku. Tu se je rodil Napoleon Bonaparte. Njegove rojstne hiše nismo iskali, bolj nas je zanimal današnji utrip mesta. Sprehodili smo se po ulici Rue Cardinal Fesch, ki je zaprta za promet in se ustavili na mestni tržnici, kjer so nas premamile njihove olive.

Nato smo se zapeljali na rt zahodno od mesta, Pointe dela Parata, kjer je obrambni stolp in čudovita narava. Do stolpa vodi lepo urejena peš pot, naš tamal je izbral alpinistično varianto, midva pa za njim. Potem je pojasnil, da je tako bolj zanimivo. Na vrhu smo se usedli na skale, občudovali modre barve morja, uživali na soncu in opazovali galebe v letu. Tako popolni so videti, ko letijo. Če bi bil žival, bi bil ptič, pravi tamal.

Cesta do Porta se je vila med rdečimi skalami.

Zvečer smo prišli do kampa v Portu. Sledil je topel dan, brez vetra. Točno takega smo potrebovali za izlet z ladjico. Že zjutraj nas je starejši možak, ki je prodajal karte spravil v dobro voljo. Kaj vse se da zmeniti v francoščini, tudi, če ne znaš niti ene besede. Ko smo se peljali z ladjico, so nas presenetili delfini, ki so nas spremljali del poti. Mali je bil čisto iz sebe od navdušenja. Delfini so zelo hitri in dobro fotko je težko narediti.

Peljali smo se do vasice Girolata, do katere se lahko pride samo z ladjico ali peš. 

Nato pa nadaljevali pot med rdeče skale v naravni rezervat Scandola. Na ladjici smo imeli vodiča, ki je veliko razlagal, žal vse v francoščini. Pa saj obstaja internet in mogoče je bolje samo gledati.

Iz Porta smo jo mahnili v Corte. Cesta je bila na začetku ozka in ovinkasta, vodila nas je nad prepadi, ob njej pa koze, krave, prašiči.