Vrečke s sivko

Danes je bil deževen dan, zato sem ostala doma. Čeprav sem mislila, da bom malo lenarila, je dan minil neverjetno hitro in kot ponavadi mi tudi danes zmanjkuje časa. Začela sem plesti nogavice po navodilih, ki jih najdete na blogu niti za srečo.

Po dolgih letih sem se usedla za mamin šivalni stroj, tisti stari, še iz časov Jugoslavije. Verjetno ima okoli ali preko 40 let, deluje pa še brezhibno. Iz ostankov blaga sem naredila vrečke za sivko.

Sivka ni le sredozemska rastlina, dobro uspeva tudi v naših krajih in pozimi prenese nekaj stopinj pod ničlo. Bolj kot mraz, ji škoduje vlaga. Zato moramo rastline posaditi v dobro prepustno zemljo. Sadimo jih aprila. Koristno je tudi, če izkopljemo malo globljo luknjo in pod sadiko dodamo plast zemlje zmešane s peskom. Tako bo voda bolje odtekala. 

Poleti, ko cveti, je čudovita in vedno polna čebel. Ker imam veliko sivke, vrečke napolnim samo s sivkinimi cvetovi.

Za sivko je značilno, da deluje pomirjevalno. Njen vonj osveži prostor. Vrečke s sivko, ki jih damo v omare z oblekami, ščitijo tekstil pred molji. Pa tudi vonj oblek je čudovit.

Embalaža je važna, ampak vsebina še bolj. Sivka je konec junija cvetela in omamno dišala. Tudi ujeta v vrečkah vseeno prinese del tiste poletne svežine.