Kisanje zelja in planina na Kalu

Pri nas radi jemo joto, zato vsako leto naredimo svoje kislo zelje. Zeljnate glave najprej očistimo in operemo, nato pa naribamo v večjo posodo. Zelje solimo, približno toliko, kot bi solili solato. Potem ga potlačimo z lesenim batom. Tako nadaljujemo po plasteh, dokler ne napolnimo posode. Ko zelje tlačimo, izloča sok. Na koncu ga prekrijemo z celimi zeljnimi listi, nato z belo krpo namočeno v slanico, sledi lesen pokrov in kamen, ki pokrov obteži. Sok mora prekriti pokrov. Kisanje traja dva do pet tednov pri temperaturi 12 do 18°C. Smetanasto prevleko, ki se dela na vrhu, sproti odstranjujemo. Ko je postopek kisanja končan, zelje premaknemo v hladnejšo klet, kjer je 4 do 8°C. Ko kislo zelje jemljemo iz posode, ga hkrati tudi očistimo.

Naše zelje se kisa, mi pa smo preostanek sončnega dneva izkoristili za pohod na planino na Kalu. Pot iz Tolminskih Raven traja približno eno uro in pol. Večji del poti poteka skozi bukov gozd, kjer smo se obmetavali z jesenskim listjem. Ko pa smo prispeli na planino, se nam je odprl razgled na bližnje hribe.
Za planino se dviga Tolminski Migovec.

 Pogled na eno

 in na drugo stran.

V dolino smo se vrnili le malo pred sončnim zahodom.