petek, 21. september 2018

domači kis

Jabolka so dozorela. Lepi jesenski dnevi so pripomogli k temu, da so še slajša. Letos jih je res veliko. Jablane so obložene z rdečimi in rumenimi plodovi. Seveda, vseh se na da pojesti. Zavreči pa bi jih bilo tudi škoda. Mi smo naredili domači kis, ki ga potem lahko uporabljamo več let. Priprava kisa poteka v dveh fazah.
 Prva faza:
- jabolka operemo, zmeljemo in naredimo mošt
- mošt natočimo v večjo posodo z vrelno veho, v katero smo prej nalili vodo. Vrelna veha preprečuje, da bi mošt prišel v stik z zrakom, hkrati pa skoznjo izhaja ogljikov dioksid, kar vidimo kot drobne balončke, ki potujejo skozi vodo. V tem času hranimo posodo z moštom na temperaturi približno 22°C. Po treh do šestih tednih, odvisno od temperature in sladkorja v moštu, se sladkor spremeni v alkohol, kar vidimo po tem, da mehurčki ne uhajajo več. 
Prva faza je zaključena, mi pa smo dobili jabolčno vino.
 Druga faza:
- v jabolčno vino dodamo malo dobrega jabolčnega kisa ali kisovo matico in posodo prekrijemo z gazo. Trosi v zraku sprožijo fermentacijo. 
- Tokrat hranimo posodo na temperaturi posodo pri temperaturi malo nad 25 °C. Čez nekaj tednov iz jabolčnega vina nastane kis. 
- Kis ločimo od usedline, pretočimo v steklenice in hranimo na hladnem in temnem prostoru.
Če se prav spomnim, smo doma nazadnje delali kis pred tremi leti. Nekaj malega ga je še ostalo. Ravno prav, da je letos veliko jabolk.

sobota, 15. september 2018

travnik

Zadnje tedne je nastaja spodnja slika. Zanjo nisem potrebovala čopiča in barv. Naredila sem jo kar z kvačko. Rožice niso kvačkane po vzorcu in tudi zank nisem štela. Samo nakvačkala sem jih, take, kot so zrasle v moji glavi. Ko jih je bilo dovolj, sem jih prišila na platno, tega pa na okvir. 
Zase vem, da sem zaljubljena v travniško cvetje, sedenje v travi in opazovanje narave. V regratovih lučkah vidim pravljice. Občutke se da naslikati... in tudi nakvačkati.
Veliko ljudi v tem času kuha marmelado, vlaga sadje in pospravlja ozimnico. Tudi na mojo sliko lahko gledamo kot na shranjevanje ozimnice. Nakvačkan travnik bo cvetel tudi pozimi.

končno malo morja

Za dva dni nam je uspelo iti na Krk. Malo časa, dogajalo pa se je veliko. Med drugim smo na kajaku peljali pravo morsko zvezdo. Ah, življenje ob morju je čisto drugačno.

ponedeljek, 27. avgust 2018

Pošastkota

Konec avgusta imam vedno take, malo mešane občutke. Malo mi je žal, da so počitnice spet mimo, sem pa tudi vesela novega šolskega leta. Naš tamal se šole ne veseli preveč. Že brez šolskih obveznosti je dovolj zaposlen. Tako zelo, da celo poletje niti svoje sobe ni utegnil pospraviti. Ni kaj, za začetek bo treba pospraviti sobo, poiskati šolsko torbo, pospraviti pisalno mizo,... 
Da bodo stvari na pisalni mizi lepše pospravljene, bosta skrbela tudi ta dva skvačkana pošastkota. Tako bodo pospravljeni svinčniki, barvice in podobne stvari.
Ozračje se je nekoliko ohladilo in vreme je napovedalo spremembe. Jabolka dobivajo rdečo barvo, nashi je dozorel,
zacvetele so jesenske rože.
Spremembe so del nas, del naših življenj, samo sprejeti jih je treba. Res, da bodo počitnice kmalu mimo, ampak tudi v sončni jeseni se lahko počne marsikaj zanimivega.

četrtek, 16. avgust 2018

Morje

Letošnje poletje nisem bila na morju. Če sem poštena, mi malo manjka. Kakšen vikend bi zelo rada preživela nekje dol, ob morju, da bi malo poležavala in lenarila. Tega že dolgo nisem počela. Pa gledala bi v morske valove in se zasanjala. Čisto umirjeno in brez skrbi. Človek potrebuje tudi take stvari.
Morje je neskončna modrina, v soncu lesketajoče kapljice, topel pesek, svoboda,...Ah! Pa topel veter, vonj po soli in sivki.
Vsako poletje naberem sivko in jo posušim. Čez zimo je v stari vazi v našem hodniku. Tako, da vedno zadiši, ko kdo odpre vrata in vstopi. Letos sem vazo preoblekla v morsko oblekco. Nakvačkala jo iz raznih odtenkov modre. Pa majhne valove sem tudi nakvačkala. Take, ki spominjajo na  mirno, jutranje morje. 
Vazo, oblečeno v morje prijavljam na 217. izziv v CRAFT-alnici,


sreda, 01. avgust 2018

18

Pred osemnajstimi leti se je rodila moja punca. Že ko je bila majhna ji tega nikakor nismo smeli reči. Ona je bila vedno velika. Tudi danes ji ne smemo preveč soliti pameti. Logično ne, saj je moja mala velika punca že odrasla. 

Mogoče, da je včasih malo svojeglava, je pa zelo vztrajna. Že od treh let je bila navdušena plesalka. Včasih smo jo hecali, da bi bilo super, če bi se plesne štele v pokojninsko dobo. 

Zadnja leta ima zelo rada francoščino. Ko sem prišla k njej v sobo, je imela zvezek francoščine skrit pod fiziko. Saj vse razumem. Važno je, da v sebi odkrijemo tisto stvar, ki nas res zanima in pritegne. Ampak mislim, da naše male velike osemnajstletnice to že vedo.

sobota, 28. julij 2018

igre narave

Včeraj popoldne je bila nad našo vasjo mavrica,
zvečer so oblaki zakrili sonce
in skrivali luno in rahlo je rosilo
in že nas je bilo malo strah, da ne bomo videli luninega mrka.