nedelja, 19. marec 2017

Krnsko jezero v marcu

Vedno me je zanimalo, kakšno zgleda pozimi. Poleti je zeleno, polno čisto majčkenih ribic. Pa pozimi? Sploh ga ni. Čisto je prekrito z ledom in še snegom povrhu.
Danes sva bila pri Krnskem jezeru. Koča je odprta, precej je turnih smučarjev. Sneg pa postaja že južen. Pot proti do vrha je zasnežena. Hoja je zgledala približno takole, en korak naprej, pol koraka nazaj. Nazaj grede pa je bil sneg v veliko pomoč.  Šlo je pravzaprav avtomatsko. Tako hitro še nikoli nisem prišla v dolino.
Kar ne morem verjeti, da smo včeraj zvečer šteli prve cvetove na marelici. 




četrtek, 09. marec 2017

kvadratki in rožice kar tako

Zadnje čase ne najdem prave ideje. Vreme je postalo toplejše, zato bi bila čimveč časa rada zunaj; na vrtu je že veliko dela. V službi podaljšujem, pa še vožnje otrok na krožke... Zvečer navadno vzamem kvačko in se lotim kakega dela. Še pred koncem pa se mi zdi ideja slaba. Ponavadi potem sama sebe potolažim, da itak ni dovolj časa.

No ja, moj fotič je vseeno ujel nekaj pomladnih rožic in kvadratkov, brez veze, kar tako.

nedelja, 19. februar 2017

v barvah pomladi

Prve spomladanske rožice so nežnih, neizrazitih barv in enostavnih cvetov. Nekaj takega kot tile kvadratki. Majhni, enostavni, beli, zeleni in rumeni.
Ravno prav se je izšlo, porabila sem zadnje končke volne. Prav vesela sem, saj je zdaj čas za nabavo kakšne nove.
Evo, povšter za pomlad. 
Današnji dan pa je bil ravno pravi, da smo se lahko izgubili v gozdu in pozabili na čas. 


petek, 10. februar 2017

srčki za Valentinovo

Ker se bliža Valentinovo, nekaj o ljubezni in o srcu.

Srce bije še preden se rodimo in srce določi, kdaj bo naš zadnji trenutek. 

Srce je lahko strto in boli,
in včasih se naše srce smeji.

Pogosto se odločamo z glavo in premalo s srcem.
Ampak, ko nekaj naredimo s srcem nas to osreči in pomiri. 

Ja, dobro dene, ko naredimo nekaj s srcem in za srce.



sreda, 08. februar 2017

trenutek

Kolegica mi je poslala daljši mail. Najprej sem mislila, da spada v skupino tistih, ki ga moraš potem poslati najmanj desetim ali nevem koliko osebam in potem pride tisti čudežni tretji dan, ko se vse uresniči... No ja, kdor verjame, pošilja, sicer pa je zelo uporabna tipka delete.

Tokrat pa je bil mail zgodbica, v kateri se je človek na koncu življenja spraševal, kaj mu je ostalo: materialne dobrine, družina, prijatelji, denar, spomini, telo, duša, znanje... ? Nič od tega, vse kar človeku ostane so trenutki. Življenje zdaj, uživanje v tem trenutku. 

Jaz jih zbiram, tiste zelene. Eden takih iz današnjega dne..

torek, 07. februar 2017

potovalka

Prejšnji teden smo spet usposobili moj stari Bagat. Priznam, sama nisem imela veliko pri tem. Končno "mašinca" dela in potrebno je bilo preizkusiti to in ono.

Uporabila sem staro blago, nekoč namenjeno srajci in nekaj drugih koncev ter sestavila tole potovalko. Brez kroja, pravzaprav samo z uporabo nekaj najosnovnejšega znanja iz geometrije. Barve ne gredo najbolje skupaj, kot že rečeno, sem porabila vse možne ostanke blaga. Ampak če na potovalko gledamo kot na poskus, mogoče vidimo tudi kaj pozitivnega.