nedelja, 28. avgust 2016

Dunaj za konec tedna

Ko je bil moj najstarejši sin še osnovnošolec, si je želel, da bi kdaj šli na kakšno potovanja, tako kot študenti. Idejo smo parkrat uresničili in vedno se je izkazala za odlično. Izlet brez točno določenih ciljev, ni si treba vsega ogledati, z študentskim proračunom, vedno uspe. Tokrat smo šli na Dunaj. Prespali smo v kampu Neue Donau, ki je lepo urejen in sploh ni drag ter dobro izhodišče za kolesarjenje po mestu.
Odločili smo se, da gremo za podaljšan konec tedna in si mesto ogledamo s kolesi. Dunaj je kolesarjem zelo prijazno mesto z številnimi dobro označenimi kolesarskimi stezami. Pohvaliti je potrebno tudi strpne voznike, ki znajo tudi malo počakati, če je treba. Čez Donavo so urejeni mostovi samo za kolesarje.
Turisti si običajno na Dunaju ogledajo Shönbrunn, znamenitosti v mestnem centru in Prater. Slednji je znan po velikem kolesu, s katerega je lep razgled na mesto. Mi smo si privoščili modernejšo različico, ki je predvsem veliko hitrejša od znamenitega kolesa. 
V centru je Štefanova stolnica, Hofburg, mestna opera, Karlova cerkev, mestna hiša... ogromno raznih spomenikov. Kmalu smo ugotovili, da imajo Dunajčani radi konje. Skoraj vsak spomenik vključuje lik konja, po Dunaju pa se vozijo čisto prave konjske vprege in prevažajo predvsem turiste. 
Od vseh stavb, dvorcev, cerkev... je bila meni najbolj všeč Hundertwasserjeva hiša. Gospod je znal uporabljati barve in cenil zelenje v stanovanjih.  
Sama nisem preveč navdušena nad zgodovino, bolj me privlači sedanjost. Da je danes Dunaj mesto, kjer se srečuje več narodnosti, je najlepše videti na osrednji tržnici (Naschmarkt).
Z tržnice je lep pogled na sosednje stavbe z okrašenimi zunanjostmi. Malo sem razmišljala, mogoče bi morala tej objavi naslov Dunaj z vidika fasad.
Majolika Haus
Wagner Haus
Mestna hiša z rožami na oknah
Na Dunaju sonce zaide nad Donavo, v našem šotoru pa se je še dolgo nadaljevalo kartanje.
Aja, parkirplac je nepomemben, če nam je vedno na razpolago. Včasih pa bi zanj dali vse. Vedno je lepo, če se vam z njim poskuša kdo prikupiti. Tudi to človek vidi na Dunaju.  


ponedeljek, 22. avgust 2016

peresnica za bejbe

Prejšnji teden sta bili pri moji hčeri na obisku dve majhni punčki iz Francije. Eni je bila zelo všeč peresnica, ki sem jo pred časom naredila moji hčerki. Tako zelo, da je bilo treba nujno narediti še eno zanjo. Tako roza, z perlicami in s srčki, čisto girly. Tako je nastala peresnica za malo bejbo.
 
Peresnice so vedno bolj aktualne, saj se bliža šola.

Kar ne morem verjeti, kako hitro je zbežalo poletje. Večeri že postajajo hladnejši in moram priznati, tudi mene malo stisne, ko pomislim, da bo kmalu konec počitnic. Šola je sicer ok, vendar pomeni urnike, obveznosti...

Tudi na vrtu je opaziti, da prihaja jesen.
Buče postajajo debelejše,
dozorela je aronija, slive
in kmalu se bomo veselili jabolk.
Se kar strinjam z mojimi otroki, najbolje je izkoristiti še zadnje proste dneve ... čisto do konca.

sreda, 17. avgust 2016

včerajšnji dan na Krnu

Krn mi je od nekdaj pri srcu, ker je pot malo daljša in je potrebno zjutraj vstati in sonce vzide, ko si že na sredini hriba in takrat ugotoviš, da tam nisi sam.
 Ker si 2245 m nad morjem
in ker se pogosto čez Krn vali megla, čisto blizu tebe
 
in ker je božanski razgled na Krnsko jezero
in na številne hribe, ki so videti tako modri in tako daleč
in ker je veliko drobnih stvari, ki jih moram pogledati čisto od blizu.
 Z vrha Krna sva jo mahnila proti jezeru v Lužnici, še zadnjikrat pogledala proti koči
šla mimo ovčk
 po zanimivi dolini med skalnatimi vrhovi
 in prispela do majčkenega jezerca.
Čeprav sem bila že nekajkrat na vrhu, me Krn vedno znova očara.

nedelja, 14. avgust 2016

velika poletna torba

Evo, pa sem jo končala. Končno! Kvačkam jo že več kot en mesec, ampak zdaj je gotova.
 
To je moja velika poletna torba, primerna za na plažo,...Torba je res velika, vanjo lahko damo brisačo, sončna očala, kremo, mobi in sploh vso kramo. Pa tudi kvačkanje.
Skvačkana je samo iz gostih pentelj. Dno je ovalno. Torba je podložena z  in ima en žepek. Za torbo sem uporabila več vrvic v barvah poletja. Nastala je živa, topla torba. Taka, da takoj pomislim na sonce in poletje. Tako, da mi je kar malo žal, da se poletje bliža koncu.

torek, 02. avgust 2016

pecivo z malinami

Ta recept mi je zelo všeč. Dobila sem ga od prijateljice, podoben je tudi na kulinarika.net. Pecivo je hitro pripravljeno, priprava pa enostavna. V tem času je na vrtu veliko malin, ki jih lahko uporabimo. 
Pecivo je narejeno iz testa in nadeva. Potrebujemo naslednje sestavine:
za testo:
- 300 g bio pšenične moke
- 200 g rjavega sladkorja
- 4 jajca
- 150 g masla
- 1 dcl mleka
- 1 pecilni prašek 
- 1 vanilijev sladkor
za nadev:
- 0,5 kg skute
- 1 navaden jogurt
- 1 kisla smetana
- 1 jajce
- sok ene limone
- 5 žlic sladkorja
- 1 vanilijev sladkor
- 0,5 do 1 kg malin

Testo: najprej stepemo rumenjake, sladkor in maslo, da se spenijo. Nato dodamo vse preostale sestavine, na koncu sneg iz beljakov in zmešamo v precej tekoče testo.
Za nadev zmešamo vse sestavine, razen malin.
Pekač obložimo s peki papirjem in vanj vlijemo približno 2/3 testa. Nato vlijemo nadev in ga porazdelimo po testu. Nanj enakomerno posujemo maline. Preostanek testa porazdelimo po vrhu sladice. Pečemo 40 min pri 170 °C.
Pecivo je mehko in zelo sočno. Še boljše je hladno. Meni se zdi zelo primerno za tople poletne dni. Navdušen je bil tudi moj ta mali, nad obiranjem malin najmanj, nad peko malo bolj, najbolj pa, ko je bilo pecivo na krožniku in ga je bilo treba pojesti.