torek, 26. julij 2016

Orebić

Letos smo se odločili za dopust ob morju. Odpravili smo se na Pelješac in na koncu pristali v kampu Perna v Orebiću, ki ga dobro poznajo vsi ljubitelji surfanja. Toda tudi taki, ki nismo poznavalci omenjenega športa, smo se znali zaposliti. Mi smo nekajkrat zgodaj vstali in se odpravili na potep z bicikli. Topla jutro, mirno morje in čudovite barve so res nekaj posebnega. Ti trenutki trajajo dokler ne vzide sonce, zapiha veter in prebudi surfarske navdušence.
Seveda so tudi na Orebiću skriti kotički, majhne plaže. Eno tako smo poiskali in si jo prisvojili za par uric.
Jaz ne morem iz svoje kože in vedno kukam v druge vrtove. Hibiskus na primer raste kar na prostem, Sama ga doma presajam in lonca v lonec in prenašam na toplo, ko zapiha prvi hladnejši veter.
Tudi letos smo šli pogledat v Žuljano, kjer smo dopustovali pred dvema letoma. Med potjo je bilo videti žalostne posledice požara. Mislim, da je gorelo lani. Vas Žuljana pa je še vedno posebna, ker je res zelena in prijazna in ima čudovito turkizno morje. Meni se še vedno zdi kot pravi mali raj.
 
Iz Orebića gledaš na Korčulo in kljub temu, da smo na Korčuli bili že večkrat, smo se odločili za večerni izlet s kolesi in trajektom, seveda.
Te rože so se bleščale v zadnjih večernih žarkih, mi pa smo bili še vedno na sosednjem otoku. Povratek z bicikli brez luči je bil prava dogodivščina.
Če kdo misli, da so večeri brez televizije lahko dolgočasni, se moti. Kamp je bil poln Slovencev, Pelješac pa je znan po svojem vinu, ki ga je treba poskusiti. Torej je kar logična posledica, da je klepetanje s sosedi ob kozarčku trajalo dolgo v noč.
 Za konec samo še fotka te rastline, ki je v bistvu plevel, listi pa so pravi srčki.