Hallstatt in rudnik soli

Ta vikend smo šli na izlet. Zadnje čase hodiva z možem samo še s tamalim. Torej, gremo v Avstrijo proti Salzburgu in pristanemo v vasici Hallstatt. Bila sem malo radovedna, kakšen je. Kitajci so namreč v svoji domovini zgradili kopijo te vasice. Kmalu sem ugotovila, da je lepa, prijetna alpska vasica, polna turistov, predvsem iz Azije. Kakšnih 300 m nad vasjo je rudnik soli, do katerega gremo lahko peš ali z vzpenjačo. Naš tamal je izbral vzpenjačo. Zakaj bi v tej vročini hodili, pri vsej sodobni tehniki. Pogled z vrha hriba na jezero in vasico je zelo romantičen.

V rudniku so vodeni izleti, govorijo najprej nemško, nato angleško. Ogled rudnika je bil mojemu devetletniku zelo zanimiv. Rekel je, da se že dolgo časa ni toliko naučil. Začeli smo z odhodom v Christinin rov, ki je namenjen turistom. Rudnik je namreč še vedno aktiven.

V rudniku so nam pokazali par filmčkov in projekcij, dvakrat smo se peljali s toboganom in na koncu še z vlakcem. Lesene tobogane so včasih res uporabljali za prehod med nivoji rudnika. Vožnja po toboganu je bila malemu najbolj kul. Dosegla sva hitrost 24 km/h.

Vas je živela od soli že skozi vso zgodovino. Sol je nastala iz morja, ki se je nekoč nahajalo v teh krajih. Zaradi geografskih premikov je skrita v osrčju gore. Nekoč so jo kopali z jelenovimi rogovi, sodelovali so vsi prebivalci. Danes jo kopljejo na modernejše načine. Sama sol skriva predmete, ki razkrivajo zgodbe iz zgodovine. V njej so našli okostje človeka, razne dobro ohranjene predmete, najstarejše lesene stopnice...

Zgodbo o rudniku in življenju v vasi prikažejo s filmčki, barvnimi projekcijami..

V rudniku je 8°C. Kar prileže se, ko prideš ponovno na beli dan. Sledil je še sprehod po mestecu, med urejenimi alpskimi hišicami z okni z ročicami ter hruškami in marelicami, ki rastejo tesno ob stenah.

Hallstatt še vedno živi od soli, ki jo kopljejo v hribu. Sol je dajala prebivalcem kruh in omogoča življenje že vso zgodovino. Hal po keltsko pomeni sol, vir življenja majhnega mesteca.