četrtek, 28. april 2016

Vis

Če je le bilo možno, smo že v preteklosti izkoristili prvomajske praznike za krajša potepanja. Ponavadi v kakšno večje mesto srednje ali vzhodne Evrope. Letos pa smo dali prednost morju. V petek zvečer smo odšli na Vis. Šest ur vožnje do Splita in nato še dve uri in pol s trajektom do Visa. Čeprav je bila vremenska napoved bolj slaba, ji nismo hoteli verjeti. No ja, vreme na Visu je bilo hladno, deževno in vetrovno. Vseeno, otok Vis je zanimiv tudi v dežju. Kmalu ugotoviš, da imamo Slovenci radi ta otok. Redki turisti, ki smo jih srečali, so bili iz Slovenije. Nekateri se tja večkrat vračajo. 
Vis
Kaj je posebnega na otoku Visu?

Sama sem si najbolj zapomnila prijaznost domačinov. Lastnik apartmaja si je vzel čas in nam razlagal zgodovino in današnji čas na otoku, dobili smo koristne informacije, kaj naj si ogledamo,,, Ribič, ki smo ga srečali, nam je pokazal, kako se lovi ribe. In sploh so se vsi domačini radi pogovarjali z nami.
Na Visu sta dva večja kraja Vis in Komiža, z ozkimi uličicami in hišami nagnetenimi okoli pristanišča.
Vis
Vis
Komiža
Komiža
Otok Vis je od kopnega najbolj oddaljen. Večina hrvaških otokov je pustih in skalnatih, Vis pa je zelen. Na Viškem polju uspevajo trte in oljke. Večina polj je lepo obdelanih. Na otoku uspevajo tudi limone. Te sadijo na prostore med hišami, v zavetje, da jih obvarujejo pred pozebo. Tudi ta se včasih zgodi. 
Vis ima bogato zgodovino. Najbolj ga je zaznamovalo obdobje bivše Jugoslavije. Takrat je bil Vis vojaška baza in zato živel precej izolirano življenje. Kot vsaka stvar ima tudi to nekaj dobrega in nekaj slabega. Turizem danes ni tako močno razvit, narava pa bolj ohranjena... Po besedah lastnika našega apartmaja je bilo na Visu kar 22 vojašnic. Zapuščene stavne, ograjena zemljišča so povsod po otoku. Šli smo si pogledat "garažo za ladje" - ne vem, kako se temu pravilno reče, gre za urejen prostor v hribu, v katerega lahko zapelje ladja.
Vis ima tudi nekaj naravnih znamenitosti. Najvišji vrh je Hum (587m). Hrib, kot tudi večina otoka je prekrit z rožmarinom. Na vrhu se je že večerilo.
In tole je pogled na Komižo v oblačnem večeru.
Otok ima več lepih plaž. Med bolj znanimi je Stiniva, do katere smo se spustili po stezi navzdol približno 200 m nadmorske višine. 
Na bližnjem otočku Biševo se nahaja Modra špilja. V luknjo smo šli lahko le z organiziranim razgledom s čolnom. Vstop je možen le ob določenih dneh, ko so primerni vremenski pogoji. Mi smo lahko šli tja zadnji dan, ko je bilo sonce. Okrog poldneva se sončni žarki pod skalo prebijejo v votlino in ustvarijo čudovito modro svetlobo. Ko je bila moja hči majhna, je vsem razlagala, da v takih jamah živijo morske deklice. Ko si tam, to res verjameš.
vhod v Modro špiljo
Še nekaj trenutkov z Visa, takih za dušo.












sreda, 27. april 2016

Vrt danes

Danes popoldne smo se vrnili z Visa. Doma nas je čakalo presenečenje v obliki snega. Sneg je prekril zeleno trato, češnje, marelico, rože... V šotoru so že posajeni paradižniki. Zanima me, če bodo preživeli.
Hudo mi je za kmete in vse tiste, ki živijo od kmetijskih pridelkov. Danes jim gotovo ni lepo pri srcu.
Sicer pa nas narava vedno znova preseneča. Včasih nas obdaruje, drugič nam vzame nekaj, za kar že mislimo, da je naše. Taki dogodki samo potrjujejo njeno moč in veličino in nas vedno znova prepričajo, da je naravo potrebno ljubiti in spoštovati.


petek, 22. april 2016

Na vrtu

 Trobentice, narcise in tulipani so že ocveteli in pustili prostor drugim rožam.
Aronija ima zelo zanimive cvetove.
 
 Medtem, ko jablane še cvetijo,
 češnje in marelice že oblikujejo plod.
Tudi ribezu in jagodam se mudi.
 
Ognjič, ki se je lani v vrtu sam zasejal, je že zacvetel.
V mojem rastlinjaku je zmanjkalo prostora, zato sem previdno izkopala zgodnji krompir in ga obložila s travo. Tako, da poskusim, kako bo uspelo.
Vrt je pisan od blizu
in od daleč. Na vrtu je polno čebel in drugih žuželk
 
in sploh je te dni zelo živahno.

nedelja, 10. april 2016

kvačkana peresnica

Ob večerih je nastala tale kvačkana peresnica, enostavna, z rožicami in perlicami.

Dežne kapljice na cvetovih nashija so perlice, ki nam jih ponuja narava. Zaradi njih so nastale rožice na peresnici.
FollowmeonPinterest


koprive

Kopriva je ...je plevel. Hitro se zaseje, bujno raste in nič kaj simpatično ne zgleda. Navadno jo pulimo iz zemlje in tarnamo nad njo. Če bi upoštevali vse njene koristi, bi jo sejali v vrt. Kopriva očisti naše telo, zato mnogi predvsem spomladi redno uživajo čaj iz kopriv. Pripravljajo jo v juhah, kot špinačo... 

Jaz jo uporabljam predvsem v vrtu in za lase. Na vrtu so uporabne kot škropivo proti ušem. Za škropivo sveže koprive namakam 24 ur, precedim in poškropim napadene rastline. 

Za pripravo gnojila naberem polno vedno kopriv in jih namakam toliko časa, da koprive razpadejo. Tekočina močno smrdi. Uporabna je, ko se neha peniti. Takrat jo zmešam z vodo v razmerju 1:10 v korist vode. Ponavadi pa tekočino vlijem kar v zbiralnik za deževnico, s katero zalivamo paradižnike. Paradižnik ljubi tako gnojilo, kar se kmalu pozna.

Naslednja moja uporaba je za krepkejše lase. Pest svežih kopriv prelijem z vročo vodo in pustim kakšne pol ure. Nato precedim. V približno pol litra čaja vlijem 0,5 dcl domačega kisa. Umite lase sperem z to tekočino in jo pustim na laseh še kakšne pol ure. Nato sperem z vodo. 

Seveda liste kopriv nabiramo spomladi, pred cvetenjem. Liste lahko tudi posušimo in jih uporabljamo pozimi.
Današnji dan je minil v odtenkih zelene. Z lahkoto bi jih dobili več kot 50, ampak to bi bilo čisto preveč. Nekaj pa lahko... 

nedelja, 03. april 2016

modra kvačkana torbica

Prvi april je mimo. Bil je eden tistih redkih dni, ko me po dolge času ni nihče ... Prešli smo na poletni čas in sedaj po službi le lahko uživamo kakšno urico, dve, tri na soncu. Spomladi te urice strašno hitro minejo. Zvečer pa ostane še kakšna minutka, ta teden sem jih večinoma uporabila za kvačkanje. Nastala je tale modra torbica.
 Nastala je res na hitro, med gledanjem televizije.
 Pomlad nam vsako leto ponuja ogromno cvetov in vedno znova so občudujem njene mojstrovine.