prezimni radič

Zima se preveša v pomlad. To pa je tudi čas, ko sveže zelenjave najbolj primanjkuje. Sama jeseni nikoli ne pretiravam s shranjevanjem zelenjave v zamrzovalni skrinji ali s konzerviranjem, saj se mi zdi daleč najboljši okus sveže zelenjave. Te je lahko tudi sedaj dovolj na razpolago. Na vrtu prezimi por, radič, stoletna čebula, motovilec, kodrolistni ohrovt,... Vse te vrtnine prezimijo na prostem. Nekakšna ozimnica na prostem. V rastlinjaku pa prezimi zimska glavnata solata.

Rdeči prezimni radič posejem že junija. Konec julija ga presadim in mu pri tem skrajšam liste. Navadno presadim večjo količino radiča, kar tja, kjer je prej rasel krompir, saj mora zadostovati vse do aprila naslednje leto. Radič presadim dovolj zgodaj (konec julija ali avgusta), da lahko do zime razvije glave. V kolikor ga presajamo šele proti koncu septembra, ne bo imel dovolj časa za rast.  

Pomembno je, da v vročem poletju sadike večkrat zalijemo, tako bo radič manj grenak, Drugega dela z njim pa praktično ni. V jeseni se razvijejo glave, ki prezimijo tudi zunaj. Pozimi zunanji listi postanejo rjavi, suhi in grdi. Radiču bolj kot nizke temperature škoduje vlaga. V primeru dolgotrajnega deževja začne gniti. Seveda je potrebno upoštevati tudi lego vrta in ga zaščititi pred zajci, srnami...

Zadnje čase je mogoče najti najrazličnejše recepte npr. rižota z radičem... Mi prisegamo bolj na klasiko in si ga največkrat pripravimo s fižolom ali s čičeriko.

Kakorkoli že, sonce je prebudilo naravo. Novi poganjki, zelena trava, pisane rože...