ponedeljek, 27. april 2015

Malo miru

Današnji praznični dan sem prebila na vrtu. Vreme me ni prav nič motilo. Pravzaprav so dežne kapljice, ki so padale po rastlinjaku, delovale zelo pomirjujoče.
Naši paradižniki so že precej zrasli. V začetku februarja sem jih posejala, čez nekaj tednov pa prepikirala v lončke. Pazila sem, da jim je bilo toplo in jih pridno zalivala. Zdaj so že pravi korenjaki. Čas je, da jih iz majhnih lončkov presadim v zemljo. 
 
Takole zglede sadika, ki jo bom presadila. Za vsako rastlino sem izkopala luknjo in vanjo najprej nalila vodo, kar je dobro glede na to, da imam precej suho zemljo. Prst na mojem vrtu je namreč precej ilovnata. Ko je suha, se združi v velike grude.
Ni res, da sem bila celo popoldne sama. Preživela sem ga v dobri družbi.
Kmalu bodo dovolj velike tudi paprike.
Takole te dni zgleda zasanjano modro cvetje.

In to je darilo zame, od meni posebno dragega človeka. Dobila sem ga skupaj z veliko dobronamernimi nasveti, ki jih bom vse upoštevala. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za tvoj komentar.