četrtek, 27. november 2014

Ko bom velika...

Danes je bil v službi naporen dan. Pravzaprav sem s velikim trudom dosegala ravno nasprotno od pričakovanega. Kot smo že tisočkrat slišali ali brali, se je v takih trenutkih potrebno umiriti. Teoretično nekako tako: zapremo oči, desetkrat globoko in počasi vdihnemo in izdihnemo in se z mislimi preselimo na nek kraj, kjer smo se imeli lepo. V mislim si pričaramo na primer morsko obalo 
ali sončni zahod v hribih
ali samo travo z rožicami pred domačo hišo.
Sčasoma se občutka umirjenosti navadimo in si ga lahko hitro prikličemo, ko ga potrebujemo.
Od teorije k praksi, ki pri meni žal ne deluje najbolje. Med delom pač ne utegnem. Zvečer, ko pa imam nekaj trenutkov zase, mi misli same pobegnejo v sanje. Sanje, da bo moj vrtiček nekoč zrasel v veliko njivo in potem vidim toliko možnosti... No, ja, nekoč, ko bom velika...
Pa lahko noč.

nedelja, 23. november 2014

Delaven teden

Tudi ta teden smo pridno delali. Služba in šola zahteva veliko časa. Ob večerih mi je uspelo narediti plašček za mobi za mojo hčerko.
Vikenda smo bili veseli predvsem zaradi lepega vremena. Česen in ječmen na vrtu sta že pognala.
Kaki v shrambi je dobil lepo oranžo barvo, zato smo narezali večjo količino in jo dali sušit kar v sušilnico za les. Temperaturo in vlago tu lahko kontroliramo. V nekaj dneh se bo naredi kakijev čips, s katerim se bomo sladkali pozimi.
Privoščili smo si tudi kakijev smoothie. Naredili smo ga iz zrelega, že mehkega kakija in pomaranč ter dodali malo svežega ingverja.
Danes pa smo se nadihali čistega zraku in uživali na sončku. Popoldne smo se odpravili proti izviru Tolminke.
Kmalu za planino Polog lahko prečkamo Tolminko z super prevoznim sredstvom, sicer na ročni pogon ...
Preizkusili smo gugalnico ob poti,
občudovali barvne liste,
poiskali zadnje jesenske rožice
ter se zazrli v modro nebo.

petek, 14. november 2014

Kaki

Velikokrat se sprašujem, s čim nadomestiti bonbone in piškote? Katera hrana bi bila otrokom tako všeč kot Milka? Ena od rešitev so kakijevi krhlji.
Ni čisto res, da kaki uspeva samo v krajih s toplejšim podnebjem. Pomembno je, katero sorto izberemo. Pri nas imamo kaki vrste tipo. Obiramo ga pred prvo slano, nekako v tem času. Ko kakije utrgamo, so še trdi in trpkega okusa. Vendar se v shrambi umedijo in postanejo zelo sladki. 
Današnji dan je ponudil nekaj drobnih sončnih žarkov, ki smo jih izkoristili za trganje tega kakija. Ti se v sivih dneh na drevesih bleščijo kot jesenski sončki. Našim plodovom se sicer vidi, da so bili dolgo izpostavljeni dežju.

Ko kakije potrgamo, nekaj dni počakamo, da dobijo bolj oranžno barvo. Nato še trde narežemo na krhlje in posušimo na temperaturi približno 40 °C.
Dobimo kakijev čips, ki je ena od zdravih rešitev naših potreb po sladkem.

Sovice

Moji otroci niso več majhni, vendar jih kakšna igrača vseeno razveseli. Ker je cel teden lil dež, sem se lotila izdelave sovic. Z znanjem kvačkanja se ravno ne bi pohvalila. No, uspela sem narediti dve lutki sovici:
Idejo zanju sem dobila v tej omari, ki sem jo videla na nekem sejmu v Italiji.
FollowmeonPinterest

sobota, 08. november 2014

Čajčki

Rada pijem čaj, ker človeku v mrzlih dneh pogreje dušo in telo. Ne mislim zdravilnih čajev, ki jih pijemo zaradi zdravstvenih težav, ki jih želimo pozdraviti, pač pa take navadne čaje za vsak dan. Zelišča za čaje začnemo nabirati že v maju in juniju in jih nato nabiramo, sušimo in shranjujemo preko celega poletja.
Spodnje čajne mešanice so narejene po receptih iz knjig, interneta, tečaja o zeliščih ali pa so mi zanje povedali drugi... Lahko jih pijemo vsak dan. Meni so všeč grenki čaji. Za tiste, ki imajo radi sladke, pa lahko dodamo posušene liste stevije.
Čaj za vsak dan
materina dušica, lipa, kamilica, citronka, meta
Družinski čaj
meta, melisa, šipek, kamilica, lipa
Čaj proti prehladu
šipek, meta, olupek eko limone, lipa
Pri prehladu pomaga tudi čaj iz posušenega bezgovega cvetja.
Jutranji čaj
citronka, melisa, citronski timijan

Božični čaj
jabolčni olupki, lupina eko limone, posušene robide, maline, šipek, cimet, klinčki
Nam je zelo všeč malinov čaj, ker tako božansko diši.
Ob skodelici toplega čaja je tudi pogled skozi okno lepši, kljub dežju.


nedelja, 02. november 2014

Kisanje zelja in planina na Kalu

Pri nas radi jemo joto, zato vsako leto naredimo svoje kislo zelje. Zeljnate glave najprej očistimo in operemo, nato pa naribamo v večjo posodo. Zelje solimo, približno toliko, kot bi solili solato. Potem ga potlačimo z lesenim batom. Tako nadaljujemo po plasteh, dokler ne napolnimo posode. Ko zelje tlačimo, izloča sok. Na koncu ga prekrijemo z celimi zeljnimi listi, nato z belo krpo namočeno v slanico, sledi lesen pokrov in kamen, ki pokrov obteži. Sok mora prekriti pokrov. Kisanje traja dva do pet tednov pri temperaturi 12 do 18°C. Smetanasto prevleko, ki se dela na vrhu, sproti odstranjujemo. Ko je postopek kisanja končan, zelje premaknemo v hladnejšo klet, kjer je 4 do 8°C. Ko kislo zelje jemljemo iz posode, ga hkrati tudi očistimo.
Naše zelje se kisa, mi pa smo preostanek sončnega dneva izkoristili za pohod na planino na Kalu. Pot iz Tolminskih Raven traja približno eno uro in pol. Večji del poti poteka skozi bukov gozd, kjer smo se obmetavali z jesenskim listjem. Ko pa smo prispeli na planino, se nam je odprl razgled na bližnje hribe.
Za planino se dviga Tolminski Migovec.
 Pogled na eno
 in na drugo stran.
V dolino smo se vrnili le malo pred sončnim zahodom.

sobota, 01. november 2014

November

Oktober se je končal s svečami, november pa se je z njimi začel. Otroške roke so ustvarile strahce, lučke in pajkce:

Današnji dan je lahko priložnost tudi zato, da se spomnimo, da imamo le eno življenje in se zamislimo, za kaj ga bomo porabili.